APDEJT.si

Mesto Honolulu je vložilo tožbo proti velikim podjetjem za fosilna goriva, vključno z ExxonMobil, Shell in Chevron, zaradi vplivov podnebnih sprememb. Mesto trdi, da so podjetja desetletja vedela, da njihovi izdelki povzročajo globalno segrevanje, in imela od tega dobiček. Izid te tožbe bi lahko nakazoval, kako se bodo odvijali drugi podobni primeri.

Podnebne spremembe so povzročile krčenje plaž v španskih provincah Cádiz in Málaga za do 22 metrov, kar v nekaterih primerih predstavlja "izjemno tveganje". Med najbolj prizadetimi plažami v Cádizu so Valdelagrana, Levante, Victoria in Cortadura. Tudi Mallorca se sooča z izgubo do polovice površine svojih najboljših plaž, kot so Es Trenc, Cala Mondragó, Cala Blanca, Santa Eulalia, Ses Illetes in Los Arenales, zaradi dvigajoče se morske gladine.

Novo poročilo avstralske vlade opozarja, da podnebne spremembe do leta 2050 ogrožajo življenja in domove 1,5 milijona Avstralcev zaradi dviga morske gladine, poplav in vročinskih smrti. Minister za podnebne spremembe, Chris Bowen, se pripravlja na razkritje novih ciljev glede emisij.

Več kot 80 odstotkov prebivalcev otoške države Tuvalu, ki je močno prizadeta zaradi dviga morske gladine, si prizadeva za pridobitev vizumov za Avstralijo. Sporazum iz leta 2024 omogoča državljanom Tuvalua, da se preselijo v Avstralijo, medtem ko se njihovi otoki postopoma potapljajo zaradi posledic podnebnih sprememb. Znanstveniki opozarjajo, da bi lahko Tuvalu v naslednjih 80 letih postal nenaseljen.

Uradni podatki, objavljeni v sredo, 23. julija, so potrdili, da je več kot 80 % prebivalcev Tuvaluja zaprosilo za avstralsko podnebno vizo. To je potrdilo grožnjo, ki jo naraščanje morske gladine predstavlja za otoško državo, in poudarilo prizadevanje za iskanje varnosti v Avstraliji, ki je sporazum o podnebnih migracijah z otočjem podpisala že leta 2024.

Najnovejši uradni podatki so razkrili, da si več kot 80 % prebivalcev pacifiške otoške države Tuvalu želi pridobiti podnebne vizume za življenje v Avstraliji. Glavni razlog za to željo je dvig morske gladine, ki resno ogroža obale Tuvaluja. Prebivalci otoka se tako aktivno zavzemajo za možnost preselitve zaradi podnebnih vplivov.

V torek zjutraj so v državnem parku Island Beach v okrožju Ocean v New Jerseyju opazili nastanek vodnega viharja, ki se je pomikal proti obali. Medtem pa nova raziskava opozarja na kronično umikanje obale, ki ga povzroča dvig morske gladine, in bo prizadelo več kot 10 % svetovnega prebivalstva na nizko ležečih obalnih območjih. Nekoč so imele plaže naravno obrambo pred naraščajočim morjem, saj se je pesek premikal proti kopnemu, vendar so se naravni oceanski ritmi pospešili, kar ogroža obstoj številnih priljubljenih plaž.

Več kot 80 odstotkov prebivalcev Tuvaluja, pacifiške otoške države, ki ji grozi naraščanje morske gladine zaradi podnebnih sprememb, je zaprosilo za avstralske podnebne vizume, ki jim omogočajo prebivanje v Avstraliji. Sporazum, podpisan leta 2024, predvideva to možnost, saj so otoki Tuvaluja vsako leto bolj ogroženi zaradi vse višje morske gladine, kar potrjujejo uradni podatki.

Prebivalci Barcelone se bojijo, da jim morje, ki se dviga zaradi podnebnih sprememb, požira priljubljene plaže. Čeprav so barcelonske plaže umetno ustvarjene, jih morska erozija močno prizadela, kar vzbuja zaskrbljenost med lokalnim prebivalstvom glede prihodnosti njihovih obalnih območij.

Medtem ko Španci poleti uživajo na plažah Barcelone, se med prebivalci pojavlja zaskrbljenost glede erozije obale. Ana García, ki vsako leto najema kočo na plaži severno od Barcelone, strahuje, da bodo poletja ob morju v Montgatu, približno 30 minut vožnje od centra Barcelone, sčasoma preteklost. Vzrok za to so neurja in dvig morske gladine, ki ogrožajo obalno linijo.

Študija v reviji "Nature Climate Change" kaže, da bi drastično zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov v skladu s Pariškim sporazumom prihodnjim generacijam prihranilo precejšen dvig morske gladine. Če bi takoj začeli z zmanjševanjem izpustov, bi bil dvig morske gladine do leta 2300 za 0,6 metra manjši, kot če bi se izpusti nadaljevali.

Glede na novo študijo Univerze Rutgers, objavljeno v reviji "Nature", se je svetovna gladina morja med letoma 1900 in 2020 dvignila precej hitreje kot v kateremkoli drugem obdobju v zadnjih 4.000 letih. Raziskava poudarja jasen vzrok za pospešeno dviganje morske gladine, ki presega naravne spremembe.

Znanstveniki opozarjajo, da podnebne spremembe na Antarktiki povzročajo globoke spremembe, ki bi lahko imele resne posledice za oceane, svetovno podnebje in živali, kot so cesarski pingvini. Spremembe bi lahko povzročile izgubo njihovih gnezditvenih območij.

V Alabami so obnovili območje v Bayou La Batre, ribiški vasici iz 18. stoletja, z izgradnjo valobranov in nasipanjem sedimentov, ki so jih nato prekrili z vegetacijo.

Ledeniki na Spitzbergih so poleti 2024 izgubili 61,7 gigaton ledu, kar je povzročilo dvig morske gladine za 0,16 milimetra. Izguba ledu je bila dramatična in presega vse prejšnje meritve.